Risba je tako rizična tehnika kot akvarel. Nekako ni povratka, če zgrešiš. Predvsem pa ne premore blefa. Na sprejemnem na likovni akademiji smo delali krokije. Pet minut poziranja in hiter prenos na papir. Spomnim se, da smo risali lovca. Imel je klobuk in zeleno obleko. Poskušala sem ga ujeti v čimbolj realni podobi. Je kar šlo. Pa pogledam Biljano Unkovsko, ki je bila za stojalom ob oknu. Zamahnila je z roko, potegnila nekaj vehementnih potez in to naj bi bilo to. Bilo je seveda dobro.
Postala je slikarka.

Povojna slovenska risba

Mestna galerija, 25.maj 2009

Risba je – mogoče bolj kot drugi likovni žanri – vojna ali pa ples z belino.
Risba je izziv čistega… nedolžnega  polja, ki čaka na zarezo.
Je soočenje s prazno površino, ki kot skleda čaka zapolnitve.
Zapolniti skledo praznine zahteva trdno in samozavestno roko: Znanje, miselno bistrino in koncept.
Zahteva potezo, ki je lahko nevrotična, mačistična, nežna, odrezava, tehnicistična….a vedno je nepovratna. Črte ni mogoče prekriti z drugimi plastmi in tudi blefa ne prenese.

Risba je lahko sama sebi zadostna – samostojna, dokončna in uokvirjena.

A hkrati je lahko tudi incialka, skicirka, scenaristka, modelirka… drugih avtorskih korakov: kipov, slik, arhitektur, besed…Takrat se običajno skriva po skicirkah, žepnih blokcih, kopiči po mizah in frči v smeti vse do zadovoljivih (zadovoljenih) potez.

Da nima več klasičnih okvirov nam govori čas – pa tudi marsikatera razstava v Mednarodnem grafičnem centru, kjer nam dopovedujejo, da risba danes domuje na zidu kot grafit, na plakatu kot manifest ali na nakupovalnih vrečkah kot znak…

Čas nam tudi govori, da je bila risba od nekdaj z nami: od Alatmire do Leonarda da Vincija, od Valvasorja, do Jakca….od pravljične do zgodovinske upodobitve.

S serijo razstav o risbi skozi naš časovni stroj bomo z veseljem vrednotili eruptivnost dokaj neraziskanega polja naših risarjev in risark.

Za take velike razstavne  projekte  je potrebno sodelovanje. In pregled slovenske – ne le povojne risbe, ki se mreži čez celo leto na različnih lokacijah, je primer zglednega povezovanja. To je dobro in nas  lahko veseli.