Pred nekaj dnevi smo na ministrstvu organizirali družabno-strokovno spoznavno pot. Obiskali smo bolnišnico Franjo, Idrijski rov in muzej. Dobra ideja, koristna pot, predvsem pa izjemna izkušnja undergrounda. Izplen: izjemno kakovostna obnova, medsebojno spoznavanje in spoznanje, da se kraji po Sloveniji izjemno kakovostno spreminjajo. Nekateri. Idrija je med njimi.
Sem si rekla, ko sem šla danes na festival, da bom priča kakšni folklorni prireditvi. Kje pa! Proslava je bila super, senčne »lutke« domiselne, Kolektor zadovoljen, Idrijčani pa polni čipkarskih sosedov iz celega sveta!
28. festival idrijske čipke
19. junij 2009
Danes se zdi, da je Idrija ena sama čipka. Ne le zato, ker tu poteka festival čipk. Temveč zato, ker se je Idrija v zadnjih letih spremenila v urejeno, nežno in z dragocenimi nitkami »stkano« mesto.
Idrija je danes – tako kot čipka – prepletena z mehkimi ulicami in njene skrbno obnovljene hiše so kot svileni vozli dobesedno »(u)klekljane« v trdno tkivo mestnega prta.
Na tem žlahtnem in nežnem prtu kraljuje skrbno obnovljeni grajski muzej, ki hrani vso vašo zgodovino. Tu imate nedavno od tega nagrajeni muzej čipk, najstarejšo realko, žlikrofe, še vedno dobro stoječe gospodarstvo…Predvsem pa imate redko na svetu videno »podzemlje«: rudnik, ki je vreden svetovnega imena in večno ovekovečenega spomina.
Lahko ste ponosni na svoje mesto!
Verjamem, da ste: tudi ta festival to potrjuje, sicer ga ne bi tako skrbno gojili že več kot četrt stoletja. S festivalom namreč obnavljate znanje, prenašate vedenje na mlade rodove in s čipkarsko dejavnostjo vzdržujete tradicijo, ki je tako zanimivo vezana na nastanek mesta in bogatega življenja v njem.
Četudi Idrijčani in Idrijčanke danes niste več življenjsko odvisni od rude-živega srebra in čipk je prav, da živite od spomina na preteklost. Spomin je lahko boleč in bogat hkrati. A prav zato, ne sme biti minljiv.
Čipke, ki tako spretno in umetelno rastejo pod vašimi prsti ni in tudi ne bo nadomestila nobena industrija. So stvari, ki jih tehnika ne more osvojiti in tudi ne posvojiti. Nitke, ki plešejo v vaših rokah, spletajo unikate – enkratne fantazije in neponovljive domišljije.
Za današnji svet, ki ga preplavljajo globalno prisotne blagovne znamke – praviloma kapitalsko vodene na bogati, izdelane pa na revni celini – so taki unikati pravi diamanti.
Zato velja ceniti roke, ki so sposobne teh unikatnih mojstrovin, še bolj pa voljo ljudi, ki ohranjajo ves ta spomin.
En sam praznik lepega in spoštovanja vrednega spomina, vam želim!