Odprta vrata

Odprta vrata, ki jih na rojstni dan Franceta Prešerna široko razpirajo kulturne inštitucije po Sloveniji, ne pomenijo zgolj vesele priložnosti, da se na bolj dostopen način približamo umetnosti in v njej uživamo. Odprta vrata pomenijo tudi prepih, ki nas (pri)sili k razmišljanju o ustvarjalni, razvojni in ekonomski moči kulture ter o vseh razsežnostih dialoga, ki ga kultura sproža med ljudmi in narodi.

Stik z umetnostjo je hkrati tudi odpiranje vrat v našo intimo, ki ob vsakodnevnem pragmatizmu ostaja vse prevečkrat čustveno imuna in odporna proti senzibilnosti do lepega, vznemirljivega, toplega, novega in drugačnega.

Umetnost odpira vrata vrednotam, ki izboljšujejo svet. Tudi takrat – ali prav zato –, ko o tem svetu še tako dvomi in ko razgalja njegovo pošastno krhkost. Zato so njeno orodje hrepenenje, manifesti, apeli in vsi tisti eruptivni kreativni potenciali, ki postavljajo ogledala in slikajo tako vzpone kot poraze.

Kajti – ni hujšega za družbo, če pozablja na etiko in norme, ki sta jih čas in prostor prepoznala kot civilizacijske kode, kjer glavno vlogo igra človek, ne da bi bila njegovo telo in um odvisna od marionetnih nitk.

V času, ko prevladuje nelagodje, naj kultura ohranja ambicije! Čas ji želi rezati peruti.

Mi pa ji želimo še naprej odpirati vrata. Ne želimo, da bi nas strah pred letenjem zakrknil, da bi nas ubijala nesamozavest ali pa dejansko stanje.

Ker hočemo leteti in ostati odprti, se uspešno spopadamo s proračunom in postopoma soočamo s svežimi sistemskimi koncepti, ki so nujen pogoj za dobro preživetje tako kulture kakor tudi družbe.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *