Muzeji

Druščina v ljubljanskem muzeji je bila skrajno spodobna. Kustosi iz Madrida, Londona, Berlina…Žal jih nisem mogla poslušati – ujela sem le Zdenko Badovinac in  Rastka Močnika, ki je bil v dobri stari formi.
Letela sem po Kristino na letališče. Ljubim prihode, pričakovanje in prvi objem. Na poti v Ljubljano se nisva jezili, ko sva plačali kazen za prekršek, ki ga takorekoč ni bilo. Kako je lepo, če si srečen. Tudi čudne stvari te ne spravijo iz tira.

Moderna galerija: Konferenca muzejev moderne in sodobne umetnosti

9. maj 2009

Res je, vsi se sprašujemo Kakšen bo naslednji korak na  muzejski poti. Kakšne modifikacije so na delu? Kdo vpliva na njih? Se dandanes koraki dogajajo po inerciji – notranji logiki, ki jo diktira čas? Jih diktira sama umetnost ozir. svet, ki postaja vse bolj  »eden« , vse bolj dostopen, glamurozen, pretočen in spektrakularen?
Se nam dogaja princip Altamire, ko postaja galerija nas prostor vsakdana, ali se nam dogaja princip umetnostnega svetišča, kjer je umetnostni izdelek postavljen na oltar. Seveda imamo eno in drugo: na eni strani muzej pod zvezdami (mota-muzej prehodne umesti, kjer je galerija kar sam urbani prostor) in na drugi klasično muzejsko mrežo.

Zagotovo ne bo glavno vprašanje te konference Kaj je naslednji korak? Temveč kakšne korake smo naredili do sedaj. Kakšno pot smo/ste muzealci prehodili, kje smo? In ali smo v tem, kjer smo zadostni, da ne rečem zadovoljni?

Smo na križišču, ki terja drugačne prijeme, organizacije in destinacije? In ali  na tem križišču gori rdeča luč, ki jo sproža globalna ekonomska kriza?

Trenutno je ta rdeča luč moj glavni problem.

Danes hodimo vzporedne poti: tradicionalno muzejsko pot, ki  kategorizira, vrednoti, zbira, kaže na ogled….In tisto času prilagojeno pot, ki »na ogled« kaže z novimi orodji… pod drugačnimi strehami….ki potrošnika lovi bolj zavezujoče – ga poskuša fascinirati, mu prinaša  eksponate na dom ali pa muzeje spreminja v takorekoč sakralne objekte (pa četudi so tovarniške hale) kot sodobne romarske destinacije.

Globalna vprašanja. Še posebej zanimiva in intrigantna za lokalne dvome. Slovenski muzejski in galerijski sceni se mogoče bolj kot kdajkoli prej nizajo številna vprašanja.Naj vam zaupam nekaj tistih vprašanj, ki me obremenjujejo:

  • je dobra galerijsko muzejska politika pri nas odvisna od kredibilnih kadrov
  • je učinkovitost (in dostoponost) muzejev predvsem  v rokah odločevalcev (tudi politikov)
  • seže  naš snovni in duhovni kapital  širše od našega dvorišča
  • je smiselno, da se slovenski muzejski prostor drobi v vedno nove in nove muzeje (letalske, planinske, kraške, morske…)
  • je smiselno graditi mavzoleje  ali nuditi različne palete drugih možnosti

Upam, da ne bodo na ta vprašanja odgovarjali drugi, namesto nas. Drugi: čas, ki nas sili v restrikcije.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *