200 let ustanovitve Ilirskih provinc

Narodni muzej, 14.10.09.

Po dvesto letih ustanovitve Ilirskih provinc – po treh francoskih zasedbah naših krajev (1797, 1805-06 in 1809-13) je prav, da obnovimo čas, ko je  625 000 Slovencev živelo pod »Napoleonovim orlom« – pod Francoskim cesarstvom).

Tudi to poglavje je del naše zgodovine, ki pa je neprimerljivo s tistimi poglavji, ki so Slovenkam in Slovencem poskušali odvzeti identiteto – jezik, poreklo in kulturo.

Čeprav je šlo takrat za zasedeno ozemlje nas zgodovina uči, da je bila ta  »okupatacija« posebnega značaja in da je bilo tisto obdobje  kljub vsemu napredno – danes bi rekli razvojno. Naj omenim načelo enakosti pred zakonom. Ali uvedbo civilne poroke. Ali odprave privilegijev v upravi in sodstvu. Ali zmanjšanje moči cerkve v odnosu do širjenja znanja in vedenja, saj smo dobili osnovnošolski, gimnazijski pouk in kratkotrajno tudi pet univerz.

Pa še to: prvo lipo na naših tleh – identifikacijsko točko slovenstva – je posadil maršal Auguste Marmont, ki ga je Napoleon imenoval za glavnega guvernerja provinc in tudi »Vrta domovinske flore«, kot se je ob ustanovitvi leta 1810 imenoval Botanični vrt, najstarejša kulturna, izobraževalna in znanstvena ustanova pri nas.

Toda najbolj pomembno je dejstvo, da je postala takrat slovenščina učni jezik v šolah.

Na Plečnikovem stebru /spomeniku Ilirskim provincam – postavljenim pred 80 leti na Trgu Francoske so vklesani Vodnikovi in Župančičevi verzi.

V steber je vzidan prah iz groba francoskega  vojaka, ki je v času Ilirskih provinc padel v boju z Avstrijci. Na njem sta tudi bronasta reljefa z obličjem Napoleona in ženskim obrazom Ilirije. A na vrhu Plčenikovega spomenika Ilirskim provincam je postavljen stari grb Slovenije.

Vse to takratno prepletanje kultur, vedenj in znanj, več kot zgovorno utrjuje misli o tem, da je medkulturni dialog edina prava pot k spravi sveta in duha.

Če si sposodimo Plečnikov steber kot metaforo lahko rečemo, da je tlakovana na pepelu (vojaka), na podobi (Napoleona-oblasti), podobi ideje (Ilirije) in znaku/grbu – znaku  identitete, kulture in tradicije matičnega naroda – Slovenije.

Praznovanje 200 letnice Ilirskih provinc je priložnost za soočenje dveh držav z delčkom skupne zgodovine in dveh narodov po dveh stoletjih njunega dotika.

Praznovanje je tudi priložnost za srečanje  dveh srednjeevropskih kultur,  ki jih združuje različnost. Pa tudi spoznanja, da se veliki vedno lahko kaj naučijo od manjših.