Kultura v programih političnih strank

političnih strank

 

Programi strank se s kulturo ne pretirano ukvarjajo. Smo v času, ko je kultura postala drugorazredna tema. V odgovarjanju na prvorazredno  – na vprašanje  kako dvigniti gospodarsko rast – se je kulturi dejansko zgodila stigma, da je strošek. Nekaj tistega torej, kar je vrgla na mizo nekdanja vlada z mrkaičevsko-šušteršičevimi itd. koncepti o enotni davčni stopnji in o lenih kulturnikih, ki se zajedajo v druge bolj pomembne sfere.

Program stranke SD tradicionalno vztraja na zakonu o kulturnem tolarju, brezplačnih knjižnicah, ljubiteljski kulturi, vpisu kulturne dediščine na seznam UNESCO itd. in na  sprejetju zakonov (resolucij), ki so itak zavezujoči. Medijski prostor naj bi oblikovali ne da bi podlegali lobističnim interesom in političnemu izsiljevanju, kar torej obeta spremembe.

Lista Gregorja Viranta govori o razumni regulaciji medijskega prostora, o umiku države iz lastništva medijev (?), o stroškovni učinkovitosti javne radiotelevizije, ki bo nadzorovana z zunanjo revizijo (ta je že uzakonjena), o ne dvigovanju rtv prispevka in o financiranju lokalnih programov posebnega pomena in regionalnega tiska (kar že obstaja). O kulturi Lista ne govori razen v okviru kreativnih industrij, ki naj bi dobile svoj direktorat kljub temu, da je Lista največji zagovornik ukinjanja uradov, agencij in drugih oblik državne uprave – vključno z ministrstvi.

LDS računa na večji delež sredstev za kulturo in povzame v tem mandatu že pripravljeno zakonodajo s področja posodobitve javnega sektorja. Še v največji meri sledi uvedenim trendom razmišljanja in ukrepanja v tem mandatu.

Zares se s programom kulture in medijev široko  sooči v okviru temeljnih zavez avtonomiji, odprtim prostorom, odgovornosti in posodobitvi. Računa na ureditev javnih zavodov, ki se drobijo brez zavezujočih standardov in normativov, vztraja na nadaljnjem vzpodbujanju nevladnega sektorja, na vnosu vsebin revitalizirane (in načrtovane) kulturne dediščine v luči kulturnega turizma, na agilnem črpanju evropskih sredstev in  na večji odmeri deleža za kulturo znotraj nove  finančne perspektive. Poudarja bolj glasno besedo pri oblikovanju evropskih politik in vztraja na nadaljevanju uvedbe  ničelne stopnje davka na dodano vrednost pri knjigi z alternacijo domačega povračila davka (tudi v prid NUK2). Ne odmika se od trenda pravičnejše in nujne prerazdelitve sredstev v prid filmu in AV produkciji. Računa na prenos odgovornosti iz državne na lokalno raven. Izpostavlja kulturne in kreativne industrije in jih razume kot vzorčno prepletanje delovanja med različnimi politikami.

Meni, da potrebujeta spremembe oba medijska zakona: o RTVS in o medijih v luči rešitev, ki so bile dorečene v tem mandatu znotraj dialoga z medijskimi poznavalci.

 

Pri drugih strankah ne obstajajo zapisi in programi s področja kulture in medijev.Zaenkrat.

6 thoughts on “Kultura v programih političnih strank

  1. Draga Majda,

    Lista Gregorja Viranta, v njenem imenu pa jaz, kandidat za poslanca v DZ, opominja in sporoča, da ni dovolj, da je nekaj sprejeto z zakonom, potrebno je to tudi dejansko izvajati. In ravno na izvedbi se v Sloveniji močno lomi. V zakonodaji je veliko zadev lepo urejenih, pa se ne izvajajo.

    Pri predlogih zakonov pa je potrebno jih pripraviti tako, da so pač sprejemljivi. Ne le za (izbrane) strokovnjake in poslance, pač pa tudi za ljudi. Vaš zakon o RTV SLO to pač ni bil. Kar sem večkrat jasno in javno napisal. Mislim da tudi na tem mestu.

    Lep pozdrav,
    Marko Pavlišič

  2. Spoštovani,
    torej to pomeni, da ga bi stranka/Lista Gregorja Viranta – v kolikor bi imela to možnost – spremenila tako, da bi bil sprejemljiv za ljudi, ne pa za strokovnjake (ki so – mimogrede – zakon pripravili na evropsko primerljiv način!). Opominjam tudi, da za doseganje ciljev, ki jih navajate v programu glede RTVS ne potrebujete spreminjati zakona, ker jih lahko uresničite že s t.i. “grimsovem” zakonom.

  3. Sam nisem šel brat programov, ampak po temle zapisu sklepam, da od razvoja kulture tudi po volitvah ne bo nič, samo infrastruktura za ropanje davkoplačevalskega denarja v imenu kulture se bo okrepila.

  4. Spoštovani,

    po vsej verjetnosti tema ni najbolj primerna, vendar me je vaše dejanje izredno zmotilo in vam pišem, kar tukaj.

    Glede na to, da ste še ministrica za kulturo in podajate svoje mnenje glede programov o kulturi političnih strank, se vam zdi, da ste za to primerna oseba? Namreč kot ministriza za kulturo bi morala biti državljanom za zgled, ne pa da mečete cigaretne ostanke in ogorke iz avta sredi ljubljana!

    Po mojem v kulturi nimate kaj za iskati.

    Lep pozdrav,
    Miha

  5. Miha,
    drži, tako kot metanje ogorka iz avtomobila, tudi metanje kulture iz narodove zavesti ni spodobno. Slednje pa je naravnost ogrožujoče za narod, ki se tako rad sklicuje na kulturo in na njej utemeljuje našo državnost.

    Sicer pa nisem ministrica.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *