Vlada, ki ženske pošilja v kot

 V zadnji vladi je bilo približno trideset odstotkov žensk. Sedaj se nam obeta vlada z eno simbolno in popotno ministrico, ki dekorativno pokrije 0,8% kvoto – a še ta je zaradi politično motiviranega  nabiralnika dokaj slamnata.

Nedvomno gre za nazadovanje, ki podira nekoč prizadevno, subtilno, dolgotrajno,  strokovno podprto in vztrajno prizadevanje za čimbolj enakopravno zastopanost žensk v politiki oziroma v  javnem življenju.

 Pred natančno desetimi leti smo dosegli spremembo ustave. S spremembo43. in44. člena, ki je dal podlago zakonskim ukrepom za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti, se je utrdila pot k pravičnejši participaciji.

Leta 2002 smo poslanke glasno vprašale kako je mogoče opravičiti predstavniško demokracijo, v kateri delež poslank  v najvišjem predstavniškem organu  dosega le 13,3 %. V prejšnjih mandatih jih je bilo včasih še manj.

Leta 2002 smo tudi opozarjale, da je težko opravičiti predstavniško demokracijo, v kateri je delež ministric  le dobrih 18 %! Gledano iz današnje izkušnje so bili takratni  odstotki celo vzorni – kot tudi tisti iz prve poosamosvojitvene desetletke, ko je bilo v vladi cca   6,7 – 8% ministric.

 

Sprememba ustave je vodila k politični korektnosti. Doslednosti. Vzpostavila je bolj enakopravno razmerje med spoloma. In utrla pot k bolj kakovostnemu političnemu dialogu.

Danes je v DZ RS 31% žensk. Skoraj trikrat več kot pred desetimi leti in pred ustavnimi oziroma zakonskimi določbami. Največ doslej, torej.

Takratna sprememba ustave je prebudila občo – ne le politično javnost. Pred dvanajstimi leti smo poslanke zdržale pritisk neprijetnih pogledov in dosegle obvezno uporabo obeh slovničnih oblik (moške in ženske) v naši zakonodaji, pilile zakon o enakih možnostih, ki je krepil demokratične postopke obravnavanja pravic zapostavljenih, bdele nad delovno in kazensko zakonodajo, trdno ščitile  manjšino  kot jo je zagovarjal Zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, krepile  urad za enake možnosti, dosegle visok odstotek (40%) zastopanosti žensk z obvezujočo vključitev na zgornji del liste pri volitvah v EU parlament itd…

Dolgotrajno odpiranje  vprašanj na temo enakih možnosti spolov na splošnem nivoju – in ne le v polju zakonodaje – je prineslo določene učinke, ki se kažejo v večji samozavesti žensk, odločnosti in pripravljenosti vstopanja v polje, ki je zaradi tradicije in družbene pogojenosti vse preveč v znamenju moškega spola, da ne rečem gospodarja.

Ko smo pogosto odvračale očitke, da so kvota prisila, smo dejale, da so taki korektivi potrebni vse dokler ne preidejo v samoumevnost in etično korektno držo, ki ne potrebuje prisile zakonskih členov, temveč zdrav razum. Dejale smo, da bodo bodoče vlade, skupnosti…in generacije tovrstna vprašanja razumela kot naravno logiko stanja stvari – konec koncev tudi dejstva, da ženske v RS predstavljamo  dobrih  51% prebivalstva.

 

A kot kaže, smo se zmotile. Standardi so – vsaj kar se tiče prihajajoče vlade – padli. Dobivamo res sušno vlado, ki je ženske poslala v kot.

 

 

 

 

 

 

Ena misel na “Vlada, ki ženske pošilja v kot

  1. Spoštovani,
    na Vas se obračam s prošnjo glede sodelovanja v empirični raziskavi za potrebe moje doktorske disertacije. Moje empirično raziskovanje je žal padlo v najbolj neprimeren čas, ko se menja vlada, vendar vseeno upam, da boste še vedno pripravljeni izpolniti spletni vprašalnik. Ciljna populacija političnih funkcionarjev izvršilne veje oblasti (ministri, državni sekretarji) je precej majhna zato bom brez vaše pomoči težko zagotovila reprezentativnost vzorca.
    Prijazno Vas prosim, če mi lahko na: lea.nahtigal@fdv.uni-lj.si, pošljete vaš elektronski naslov, kamor bi vam poslala povezavo do ankete ter spremno pismo, v katerem podrobneje opišem tematiko moje doktorske disertacije.
    Hkrati bi želela anketo poslati tudi vašemu takratnem državnemu sekretarju Stojanu Pelko, zato me zanima, če imate morebiti njegov kontakt oziroma informacijo, kam se lahko obrnem.

    Najlepše se Vam že vnaprej zahvaljujem in vas v upanju na sodelovanje, lepo pozdravljam,

    asist. Lea Nahtigal

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja