Dokumentarni film TVS Alfred & Sofie bo na sporedu v torek, 10. decembra 2013 ob 21h na prvem programu
Na dan obletnice smrti Alfreda Nobela (1833 – 1896) in na dan slavnostne podelitve Nobelovih nagrad bo RTVS predvajala dokumentarni film Alfred & Sofie avtorice Majde Širca in režiserke Jasne Hribernik. Dokumentarnemu filma o Alfredovem življenju in njegovem druženju s Celjanko Sofie Hess in mirovnico Bertho von Suttner, bo sledil še filmski razmislek z naslovom Epilog: MIR
Sofija Hess je vstopila v življenje Alfreda Nobela kot prodajalka cvetlic v letoviškem kraju blizu Dunaja v trenutku, ko je bil Alfred slaven in bogat a hkrati zelo osamljen in razočaran človek. Njuno skoraj dvajset let trajajoče razmerje je bilo polno ljubezni, napetosti in izsiljevanj, kar potrjuje več kot dvesto Alfredovih in nekaj Sofijinih pisem, prepolnih rotenja, oproščanj in zahtev po denarju. Svojo »požiralko denarja«, kot ji je rekel, ni uspel izklesati po lastni podobi – jo izobraziti in ukrotiti. Njuno pigmaljonsko razmerje s pridihom elementov Lolite, vključuje tudi Celje, kamor je Alfred nekajkrat prišel zato, da bi obiskal Sofie in njene sorodnike, ustanovitelje Cinkarne Celje.
Pisma, ki jih danes hrani Državni arhiv v Stockholmu, so bila do nedavnega javnosti skrita, saj jih je Sofie predala Nobelovemu skladu v zameno za visoko rento. Dolgo let po njegovi smrti ni skoraj nihče vedel tudi za Nobelovo dramo Nemeza, ki jo je po navdihu iz Shelleyjeve tragedije Cencijevi napisal tik pred smrtjo v San Remu. Tragedijo v štirih dejanjih so namreč njegovi sorodniki, ki so menili, da je drama škandalozna, blasfemična in ne more biti v čast spominu na pomembnega človeka, uničili.
Dokumentarni film izpostavi dimenzije Nobelovega izuma in posledice odkritja, ki ga je razumel kot napredek, ne pa uničevanje človeštva. »Če bo vojna, bo kratka in dokončna; strah pred njo bo ljudi usmeril v dobro, in ne v zlo,« je govoril, a se hkrati zavedal, da je trgovec s smrtjo. Zaradi slabe vesti je izumil Nobelove nagrade in spodbujal oziroma financiral mirovniška gibanja. Pri tem je imela odločilno vlogo njegova neusojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica (»Dol z orožjem!«) in tudi prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner.
Zgodba o Alfredu Nobelu ni pravzaprav nič drugačna od drugih. Le bolj »nobel« je. Z bolj čitljivimi nasprotji: je zgodba o geniju in otroku. O konstruktorju in pesniku. O krivdi in skesanosti. O ljubezni in odpovedi.
Film je bil posnet v Stockholmu in okolici, na Dunaju, v Celju in San Remu. V njem nastopajo strokovnjaki iz Nobelovega muzeja ter državnega arhiva v Stockholmu, avstrijska zgodovinarka in biografinja Brigitte Hamann, dr.Renata Salecel, prof. Igor Koršič in drugi.
Epilog: M I R dokumentarni esej, na sporedu v torek, 10. decembra 2013 ob 23.30h na prvem programu
Je meč, ki ubija, obenem meč, ki podeljuje življenje? Je vojna nujno zlo, storjeno za dosego dobrega? Delati zlo v imenu dobrega? So izumi res vedno v prid človeštva? Se bitke vedno bijejo v pričakovanju miru?
Večna vprašanja večno konfliktnega sveta.
Z enakim odgovorom: želimo mir. A ponavlja se NE MIR.
Le orožje je vedno drugačno. Tudi danes. V Epilogu, ki zaključuje dokumentarni film in večer, posvečen spominu na Alfreda Nobela, sodelujoči razmišljajo o vojni in miru in o svetu, ki je od nekdaj poln nasprotij. Nastopajo: Ulf Larsson, Gustav Källstrand, Maximilian Winter, Renata Salecl, Jurij Gustinčič, Ervin Hladnik Milharčič, Branko Soban in Tomo Križnar.
25 minutni Epilog: M I R je avtorsko oblikovala Majda Širca, režirala pa Jasna Hribernik.