Pastirček je naš vsestranski simbol. S piščaljo je nagovarjal ljudi na novodobnih protestih; na referendumih o rtv zakonodaji je njegova podoba s svečo pred nogami ali s trnjem na glavi opozarjala na glasovanje za ali proti; z marionetnimi vrvicami je nekoč aludiral na nesvobodo hiše. Deček s piščaljo je od nekdaj identifikacijski znak nacionalne radiotelevizije.

V začetno špico RTV Ljubljana so ga umestili ob prvi slovenski televizijski oddaji Televizija prihaja, ki je napovedovala slovenski nacionalni program v jugoslovanskem prostoru. Prikaz pastirčka, ki z igro na piščal vabi k sebi ovčice, je naznanjal bližajoče se medijske spremembe in zlasti nov tehnični izum – televizijo. V začetku sedemdesetih je za Slovensko popevko Vasko Repinc napisal pesem z naslovom Tivolski pastirček, ki jo je zapela Berta Ambrož.

Avtor deškega kipa je kipar Zdenko Kalin. Izdelal ga je v letih 1941 in 1942, v času italijanske okupacije, ko je imel trideset let. Poziral mu je sorodnik in prijatelj, takrat še adolescent Radovan Andrejčič (na sliki), s katerim sem se pogovarjala pred leti za oddajo Blow-up: Spomeniki (1. del). Njegovo portretno upodobitev (hrani jo Moderna galerija) je Kalin poimenoval Deček Radovan (1941), v nadaljevanju pa je moral, kot mi je zaupal v razgovoru, »v imenu visoke umetnosti – ne brez odpora – odvreči oblačila za celopostavni deški akt z naslovom Pastirček.«

Ta stoji na Kolodvorski ulici.Zdenko Kalin je skupaj z nekaterimi člani Kluba neodvisnih pozimi leta 1942 razstavljal v Moderni galeriji. Italijanske ljubljanske mestne oblasti naj bi Kalinovo najnovejše delo odkupile za predvideno okrasitev otroškega igrišča v mestnem parku Tivoli oziroma v Graziolijevem paradižu. Emilio Grazioli je namreč obiskal razstavo in se zagledal v kip. A v Tivoli je bil kip postavljen kasneje, na prvi majski dan, leto po koncu druge svetovne vojne. V ideološko-političnem preobratu, ki je sledil po koncu vojne je »čista forma« Pastirčka z razstave, v javnem kontekstu dobila simbolno konotacijo »mladostne odporne moči naroda…«

Skratka, po vojni so dejali, da pooseblja odporniško moč slovenskega naroda.Danes že pokojen Radovan Andrejčič (1931 – 2010), profesor in strokovnjak za sisteme kakovosti, torej že nekaj časa pazi na rtv hišo. Pripovedoval je, da je enkrat v začetku sedemdesetih let snemal na televiziji neko oddajo o znanosti, ki pa je šla v bunker. »Da bi me potolažili«, je simpatično dejal, »so mi rekli, da se kljub bunkerju, televizija konča in začne z mano.«

Z vključitvijo v opremo protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju je Deček s piščaljo pridobil status dela, ki ustreza estetskim pričakovanjem vladajoče elite, medtem ko je kot fragment v animaciji v televizijskih napovednikih postal logotip osrednjega nacionalnega elektronskega medija.

Zdenko Kalin (1911 – 1990) je skupaj s Karlom Putrihom leta 1959 prejel Prešernovo nagrado za plastiko na pročelju poslopja Državnega zbora in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Deček s piščaljo pa je zagotovo njegovo najbolj ljudsko delo.