Kulturni manifest o desetih razsežnostih kulturnega boja je bil spočet v Sloveniji

Brez glasne besede ne bo šlo, sem si dejala ob dojemanju nevarnosti, ki so se v evropskem prostoru risale na obzorju vse preveč kapitalsko usmerjenih misli. Najprej sem nagovorila francoskega ministra za kulturo F. Mitterranda, saj je bil dojemljiv in vpliven sogovornik. Predlagala sem mu, da v času, ko Evropska komisija pripravlja akcijski načrt in večletni finančni okvir za obdobje 2014- 2020 ponudiva tudi drugim ministrom in ministricam za kulturo »deset zapovedi« s katerimi bi postavili kulturo visoko na dnevni red. Osnutek manifesta »Deset razsežnosti kulturnega boja« sem predstavila na neformalnem srečanju ministrov za kulturo EU, v Budimpešti ( Gödöllő), 28. marca 2011. Med predstavitvijo mi je v bližini sedeči minister poslal listič s srčkom (francoski minister je deklariran gej), po nastopu pa je ostale vzpodbudil s stališčem, da naj bi manifest romal na dnevni red predsedujoče Poljske. Pri kosilu je poljski minister za kulturo deset zapovedi  Iz treh smo kmalu postali vsi. Predlog teksta je imel mehko in neuradniško dikcijo. Stojan jo nedvoumno obvlada.

Prva verzija je bila torej taka:

Manifest “Deset razsežnosti kulturnega boja”

1.      Boj za besedo: zrinimo besedo »kultura« v samo središče Evrope 2020

2.      Vojna za življenje jezikov: spodbujajmo živ, ustvarjalen jezik (hip-hop komade in strokovne slovarje, pesmi in romane, univerzitetne lekcije in študentske radije)

3.       Kulturo nazaj v šolo: vrnimo kulturno vzgojo v uradne kurikule na vseh stopnjah izobraževanja

4.       S filmom na cesto: za novi realizem evropskih koprodukcij

5.       Knjigo lažje v roke: z e-knjigo – in z nižjim davkom

6.      Misli so najbolj mobilne: spodbujajmo refleksijo umetniškega ustvarjanja (univerza, publicistika, tv-oddaje)

7.      Država naj gre na ulico: in pomaga šibkejšim, »kulturnim brezdomcem« ter mehča primež trga

8.       Nevladniki pa na sceno: razprimo javne ustanove za projektna partnerstva in pilotne »prevzeme« najbolj profiliranih ustvarjalcev iz civilne družbe

9.       Profit ni edina dodana vrednost: prizadevajmo si vrednotiti kulturo kot dejavnik razvoja

10.   »Kaj je rop banke proti ustanovitvi banke?« (B. Brecht): ustanovimo Evropsko banko za kulturni razvoj

 

Kulturni manifest

Kasneje sva s francoskim  ministrom za kulturo in komunikacije tekst prevračala, saj se je njegov kabinet oklepal bolj rigidnega formuliranja, ki ga nadvse ljubijo tudi ostali ministri in ministrice. Važno je bilo, da je bila kultura postavljena v osrčju evropskega povezovanja, saj kulturna raznolikost zahteva in si zasluži inovativne in ambiciozne kulturne politike.

19. maja 2011 sva tako na zasedanju Sveta ministrov za kulturo v Bruslju predstavila kulturni manifest, s katerim sva  prepričala evropske kolege o usodnem pomenu kulture in umetnosti. Zadnjo sekundo je popravil še tisto zavezo (4), ker je pri dostopu do umetniških in drugih izdelkov umanjkalo (ne)razlikovanje glede na spol (!). Menim, da gre za pomemben tekst – ne le zato, ker so ga podpisale vse članice – temveč tudi zato, ker se je proračun za področje kulture, izobraževanja in znanosti na ravni EU dejansko presenetljivo izboljšal. Resda gre za splošen tekst, ki je izgubil prvotno ostrino sodobnega, bolj drugačnega, urbanega in specifičnega  pristopa  o kulturni politiki. Za Slovenijo so določeni problemi bolj v ospredju kot za ostale evropske države, ki rade uporabljajo občo in varno terminologijo korektnosti do vseh.

In tako je na koncu nastal Dekalog. Spodnji tekst je še iz naše redakcije. Najbrž se kasneje, ko so ga vsi podpisali, ni kaj dosti spremenil.  

Priznam, da sem naslov povzela po mojem najljubšem filmskem avtorju, Krzysztofu Kieslowskemu in njegovih desetih – meni še vedno  najljubših  filmih.
Deset zapovedi za Evropo kultureDekalog

1. Evropa kulture v vseh državah Evropske unije uteleša vrednote demokracije.

2. Evropa kulture prispeva k uveljavljanju evropske identitete v vsej njeni raznolikosti ter k širitvi umetnosti in jezikov, zaradi katerih je tako bogata.

3. Evropa kulture zagotavlja popolno svobodo ustvarjanja na vseh ravneh in pri vseh oblikah izražanja.

4. Evropa kulture vsakemu posamezniku zagotavlja dostop do intelektualnih izdelkov, umetniških del ter materialne in nematerialne dediščine, ne glede na njegov spol, starost, poreklo, zdravstveno ali socialno stanje.

5. Evropa kulture ščiti zakonito pravico avtorjev in ustvarjalcev do pravičnega plačila, in sicer z vsemi ustreznimi ukrepi proti grožnjam piratstva, ponarejanja, kraje in zlorab, ki bi jim lahko bili avtorji in ustvarjalci izpostavljeni.

6. Evropa kulture podpira mobilnost in razstavljanje del v Evropski uniji in zunaj njenih mej ter zagotavlja pravno in finančno ustrezno delovanje različnih akterjev na kulturnem področju, ki so odgovorni za organizacijo in spodbujanje teh dejavnosti.

7. Evropa kulture v duhu popolne preglednosti vzpostavlja dobra pravila ekonomskega upravljanja na trgu umetnosti in kulturnih dejavnosti. Sodeluje pri odkrivanju inovacij, ki so v interesu javnih organov in zasebnih pobud, da se zagotovi njihov usklajen razvoj in da se zaščitijo pred kakršnimi koli tržnimi monopoli.

8. Evropa kulture odkriva tehnološke, finančne in pravne pomanjkljivosti, ki jih je povzročila digitalna revolucija, pri zbiranju in širjenju del ter tudi pri razvoju novih oblik umetniškega izražanja.

9. Evropa kulture poziva k okrepitvi šolskih programov, izobraževanj in posredovanja znanja, katerih cilj je umetniško izobraževanje in usposabljanje ustvarjalcev.

10. Evropa kulture poudarja, da so področja ustvarjanja, umetnosti in estetike kot oblike gospodarskega zaposlovanja pomembna naložba v prihodnost za večjo blaginjo posameznika in skupnosti, ter Evropsko unijo zavezuje k okrepitvi proračunskih sredstev za programe na področju kulture in medijev, da se izpolnijo potrebe in pričakovanja Evropejcev.

5 misli na “Kulturni manifest o desetih razsežnostih kulturnega boja je bil spočet v Sloveniji

  1. Zelo pohvalno. In čisto nič ne stane, če se to recimo potrdi v parlamentu. Ali pa je to le zadnji vhod za dodaten denar za ustvarjalce in “ustvarjalce”?

  2. to so že podpisali vsi evropski ministri in ministrice za kulturo. Ne bi rekla, da izven našega vrta obstaja razmišljanje, da gre zgolj za denar in za naše in vaše. Obzorja so lahko tudi širša

  3. Seveda so obzorja lahko tudi širša. Ampak ali so? Od neke konkretne osebe? Kolikor vidim ne šparate tukaj z oznakami diskvalifikacije brez argumentov za trenutnega ministra, ki pokriva tudi področje kulture.

    Sam od bivše ministrice pričakujem malce več. Kakšen argument, ne pa floskul o kulturi kot narodovem biti. Kultura je pomembna. Veliko pomembnejša od vsakega ministra. In nad vsakim ministrstvom. In je mnogo več, kot delitev denarja, kar je, roko na srce, vedno bila glavna funkcija ministrstva. Da temu morda ni tako, pa kar z argumenti na plan.

  4. argumenti so v preteklem delu – če že hočete – tudi v arhivih tega bloga in v poznavanju ustroja in nalog ministrstva. Za zunanjega opazovalca in mnogokrat tudi za same ustvarjalce je MK mogoče videti kot vir subvencij (razdelilnica, kot pravite). To velja – kot velja za vsa ostala ministrstva, ki po oblikovanih kriterijih in merilih (kulturna politika) ter s pomočjo strokovnih komisij (ki so zame imele odločujočo vlogo) določa tok sredstev tako za (večinoma determinirane) javne zavode, agencije in sklade, kot za samostojne ustvarjalce – od manjšin, romov, invalidov, društev….do neinstitocionalnih umetnikov. A ključna naloga ministrstva je vendarle v definiranju zakonodaje in pravil, reform, prioritet, vlaganj v infrastrukturo, raziskovalno delo in povezovanje po celi horizontali – torej z vsemi ostalimi vladnimi resorji. In prav slednje – povezovanje, mreženje in dopolnjevanje z ostalimi ministrstvi in službami – je bil v prejšnjem mandatu tisti ključni presežek, zaradi katerega lahko mirno (in argumentirano) povem, da se je kultura raztezala od gospodarstva do okolja, kemtijstva itd. Razvojno naravnan proračun, ki smo ga živeli v mojem mandatu je bil bistveno bolj produktiven kot izolirano ministrstvo za vse in nič, kot je sedaj. Minister – pa četudi je superman – ne more tvorno sodelovati pri oblikovanju politik, če se vsake zadeve na rahlo dotakne. torej jo ne analizira, ne preučuje, ne vodi dialoga s tistimi, ki se jih odločitve dotikajo itd.., itd.
    Itak pa vam na vaše splošno tarnanje ne morem konkretno odgovarjati

  5. No, pa bom konkretno vprašal:

    Katera dejanja trenutnega ministra, ki pokriva kulturo, kažejo na to da (po vašem mnenju) ni primeren, da pokriva to področje?

    In pa, vaša kolegica v vladi ga. Katarina Kresal je v par točkah lepo povzela svoje uspehe ministrovanja. Ali ste vi objavili kaj podobnega? Kot ste že verjetno ugotovili, nisem bil ravno pretiran ljubitelj prejšnje vlade (v trenutni sem pa zadovoljen le z parimi (morda množina sploh ni potrebna)), ampak Katarino bi kar pohvalil za par dosežkov. Zaradi česa lahko pohvalimo vas?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja