Pravo ali prav?

Raščan je potopil Rašico in kopico revij, ki jih te dni ni več na trgu oziroma izhajajo na neplačan pogon. Pred dobrim letom – v času, ko se je luščila njegova vloga pri brezplačnikih, je kot strateški partner podjetja 3Lan želel vstopiti v Večer.  Zakaj neki, se je mrsikdo takrat spraševal. Danes je več kot jasno zakaj. Večer bi mu pokril dolgove in ni dvoma, da bi bil tudi Večer danes na bobnu.  

Nakup je bil takrat (začasno) preprečen. Še več, nedvomno bi ga preprečila nova medijska zakonodaja, saj sedanja omogoča vstop v lastništvo medijev tudi nezdravim, okuženim in insolventnim firmam, ki prevzeti medij brez problemov in zardevanja izčrpajo in potopijo.  Začasno zadržanje vstopa male računalniške firme 3Lan in njegovega “strateškega” partnerja Raščana v Večer sedaj čaka nadaljevanka v obliki tožbe pooblaščene  znane odvetniške pisarne proti MK, ki ni dalo soglasja za prelastninjenje Večera.  Kdo bo slavil? Pravo ali prav?

Elizabeta

Gospa Elizabeta ni mladenka, a je pronicljiva in aktivna kot mladenka. Drži oziroma stališčem,  ki izdajajo njeno “šolo” bi lahko rekla dostojnost, kajti na spletu – od kjer se pravzaprav poznava – vsako misel vzame za res. Tako je bila kar prizadeta, ko jo je na nek način Miheljak v Dnevnikovi kolumni vrgel v isti koš kot spletnike na SDSovem spletišču.  Videlo se je, da je užaljena – in popolnoma jo razumem, če se njena stališča, ki jih očitno resno premisli, sestavi, sooča in realno argumentira, enačijo z verniki, ki prikimajo že od daleč videnemu, kaj šele slišanemu guruju.

In v njeno zadrego presneto verjamem.  Bi lahko Elizabeto postavila ob bok ravno tako aktivni gospe, ki mi je pred leti v lepo zapakiranem darilnem zavoju poslala v DZ mrtvo podgano zato – kot mi je povedala potem, ko sem jo izsledila in obiskala – ker ne hvalim Janše?

Torej, danes sva se z Elizabeto srečali na spletu ob te dni živi debati okrog  medijev.

@Elizabeta,

Omenjate zapis Klare Škrinjar v Delu, ki ga sama berem – zaradi zgodovine naših pogovorov tudi z novim, ne le starim vodstvom Društva novinarjev – vseeno bolj zadržano kot vi. . Novinarka med drugim pravi, da zakon ni prinašal rešitev, ki bi preprečile slamnate lastnike in špekulante in zahteval pregledno finančno konstrukcijo trgovanja z mediji. To ne drži, saj  po predlogu zakona o medijih npr. 3Lan s partnerjem Raščanom  ne bi mogel kupiti deleža v Večeru. Urad za varstvo konkurence je v novem zakonu imel  namreč  zelo ostre možnosti pregleda kupca (in prodajalca), po testu javnega interesa, ki bi preverjal raznolikost,raznovrstnost in pluralnost medijskega prostora, pa bi morali preveriti tudi finančno sposobnost in vzdržnost podjetja. Društvo novinarjev (v katerem je tudi g. Klara) je po javni in vladni  obravnavi posredovalo še dodatne varovalke, ki sem jih podprla in obljubila, da v kolikor bodo pravno vzdržne (vse ravno niso bile), jih bomo vgradili ob drugi obravnavi. Kljub temu, da je Društvo bilo s tem seznanjeno in kljub temu, da sem na javni predstavitvi mnenj v DZ to še posebej poudarila, je predsednik društva  na tej točki zakon »napadel«, kar – verjamem – ni ostalo nepreslišano. Tudi soglasje novinarjev pri imenovanju odgovornega urednika je bilo v preteklosti popolnoma usklajeno, saj sem vztrajala, da zakon ne gre v proceduro, če mu bo Društvo pri teh vprašanjih nasprotovalo. Konec koncev so bili prej opravljeni pogovori z Borutom Pahorjem, ki je novinarjem tudi dal določene zaveze. Zato smo se po javni prestavitvi mnenj  z novinarji ponovno srečali in jih prosili, naj končno  izpišejo  tisto rešitev, ki ji ne bodo nasprotovali. Rešitve sicer nismo prejeli, a verjamem, da so se zavedali, da tako odprtih možnosti pri oblikovanju zakona še ni nihče imel. Na ministrstvu so itak že »bentili«, da s takimi pogovori pretiravamo, saj je  marsikdo od sogovornikov  na koncu  pohodil svoje lastne rešitve.

Glede razmišljanja novinarke o tem, da dobri nameni pri pisanju zakona ne nič pomagajo, če novinarji nimajo že leto dni plačanih socialnih prispevkov (primer Raščan) se sicer strinjam. In se hkrati zavedam, da v kolikor ne bi preprečila dotičnemu vstop v Večer, bi bilo neplačanih novinarjev še več. Me prav zanima kaj bodo moji nasledniki naredili v tem primeru.

lp Majda

Je ministrstvo za kulturo res odveč?

Darko Brlek v intervjuju (Žurnal, 9. julij 2011, stran 17) ugotavlja nepotrebnost ministrstva za kulturo, skladno s pomenljivim naslovom “Kulturnik, ki bi ukinil ministrstvo za kulturo”. Razmišljanje, da resor kulture lahko nadomestijo kretničarji na ministrstvu za finance je podobno, kot bi zapisali, da lahko Festival Ljubljana vodi finančni referent na Mestni občini Ljubljana. Glede na izobrazbo in poslovno pot gospoda Brleka ter hkrati v luči skupnih prizadevanj kulturnikov – tako ministrstva kot tudi pomembno drugih organizacij – ob predvidenem krčenju proračuna, je ideja o ukinitvi ministrstva presenetljiva (in škodljiva). Pomen resorja je primerljiv z večino drugih držav – tudi zahodnih – in je v vpijočem nasprotju z v intervjuju navedenim stališčem direktorja, da tako rekoč ne potrebujemo samostojnega ministrstva za kulturo ali pa so združena z drugimi mejnimi področji, vendar nikakor v podrejeni vlogi.

Popolnoma neevropsko razmišljanje o nepotrebnosti ministrstva za kulturo ali celo njegovo utapljanje v druga področja (v finančno? mogoče v policijsko? v obrambno?) bi pomenilo ukinitev samostojnosti enega najbolj države in duha tvornih področji, hkrati pa Slovenijo odtrgalo od skupne mize evropskih ministric in ministrov, ki so -med drugim- letos dosegli tudi znatno (1,6 milijarde!) povečanje sredstev za umetnost.

Predvsem – in kar je morda najbolj presenetljivo – pa je, da se gospod Brlek ne zaveda zgodovinskega pomena in vloge kulture za našo državo in teže, ki jo nosi njena institucionalizacija. Pa čeprav dela v kulturi in je v članku naveden kot kulturnik. In v luči njegovega intervjuja tudi ni presenetljivo, da na otvoritev Festivala Ljubljana (tudi) ministrstvo za kulturo ni bilo povabljeno, Kam bi torej Kulturnik, ki bi ukinil ministrstvo za kulturo stlačil kulturnike?

Med policaje ali sodnike?