Author Archives: Majda

Nova Gorica, nov oder

Dodano dne
Reply

Nova Gorica, 18.3.2011

Gledališče v Novi Gorici ima več odrov.
Prvi oder je zelen travnik pred gledališko hišo, ki daje mehkobo trdnim in impozantnim stavbam s katerimi se goriški »Travnik« spreminja v preprogo in borjač hkrati. Za primorski borjač pa vemo, da je prostor intime, v katero se ovije družina in hkrati prostor predstave, ki jo v zaveterju zidov živi vsaka domačija.

Še preden vstopimo v samo stavbo primorskega gledališča, postanemo igralci na odrih njenih razčlenjenih gabaritov. Tu je drzen in pomenljiv most, ki kot hrbtenica povezuje gledališko telo z možgani – z novogoriško knjižnico. In tu so razvejani odri, dobesedno balkoni in “ganki”, iz katerih pogledujemo na prizorišče – in nekoč grobišče – v zeleno pododerje travnika in v živahno scenografijo novega mesta.

Ko vstopimo v stavbo in v faujer (izpis!) smo že aktivni odrski igralci: notranja razgibanost prostora nas poriva na presečišča, na verande, odre, pred in med prostore, na balkončke in mostišča. Prišli smo v gledališče katerega del igre postajamo tudi sami. Nismo tu le zato, da gledamo, temveč tudi zato, da smo gledani, da smo videni, da smo del predstave in družabljenja. Luči, ki niso slučajno odsev Metropolisa, nas postavljajo dobesedno v polis, v središče in hkrati nas pripravljajo za glavno prizorišče – za veliki oder, ki je zagotovo edinstven v razumevanju odnosa gledalca in igralca.
Velika dvorana ni slučajno zamolklo krvava. Je dobesedno maternica, ki nas stisne v tišino in s popkovino zveže z odrom. Ovalna, zaprta, kontemplativna in vase obrnjena celica, ki se kot polž stisne sama vase, ko se ji na odru zapre zaklopka kovinske zavese. Nad nami je le svoboda. Svoboda Makučevih ptic zamrznjenih v steklu.
Ob boku so še drugi odri: piranesejevska belina jajčeca spremljajočih prostorov in tudi votlina razstaviščnega odra galerije v spodnjih prostorih teatrskega kompleksa.

Sedaj je gledališče dobilo še en, intimnejši oder: Sladki sadež pravice, bi lahko dejala, če bi malo pomendrala naslov Jesihove predstave, ki bo vzela nedolžnost novemu in malemu, a hkrati tudi velikemu odru.
Velikemu zato, ker bo razgibal življenje ansambla SNG Nova gorica in tudi zato, ker bo razgibal gledališko in drugo življenje na Primorskem!

Kulturni bazar

Dodano dne
Reply

Kulturni bazar 2011 v torek, 15. marca, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma

Na kakšen način v mladosti vonjamo travo, vidimo kravo, gledamo barvo, okusimo hrano …?
Na kakšen način se v mladosti dotikamo zemlje in opazujemo družbeno vrenje …?
Na kakšen način v mladosti vidimo ptice, sanjamo o skicah in rišemo hiše …?
Na kakšen način v mladosti sprejemamo vtise in potem puščamo za seboj odtise?!
Vsi smo zaznamovani. Večina naših odtisov: črt, korakov, odločitev, dejanj, karier, občutenj – ali kar bivanja nasploh – domuje v izkušnjah, ki smo jih pridobili v mladosti. Takrat smo kot pivnik, ki srka vse, kar svet novega prinaša. Takrat smo kot neobdelano polje, ki ga lahko prerase cvetje ali pa zanemarjena trava. Lahko je pogorišče – a lahko je tudi svetišče.
Vsi imamo svojo izkušnjo in vemo, s čim nas je obogatila (ali razorožila) mladost. Vemo, kaj je za oblikovanje našega karakterja pomenil zgodnji stik z lepim, s kultiviranim – s kulturo. Vemo, kakšno dodano vrednost za našo osebnost, naš karakter, za naš k razvoju usmerjeni pogled lahko ponudi prava kulturna ponudba takrat, ko se oblikujeta naš pogled na svet in pogled na samega sebe.
Zato je skrajno dragoceno, če imamo možnost izbire in ponudbe takrat, ko je to še najbolj potrebno: zgodaj – v šoli, pred šolo, ob šoli in za šolo.
Kulturni bazar cilja točno v to: v krepitev kulturno-umetnostne vzgoje. Gre za trdno in ključno partnerstvo dveh resorjev, ki se povezujeta z željo, da bi prikazala programsko ponudbo kulturnih ustanov za otroke in mladino na vseh področjih kulture in da bi poskrbela za strokovno usposabljanje strokovnih delavcev, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture.
Izplen letošnjega Kulturnega bazarja je izjemen:
– več kot 850 strokovnih delavcev iz vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije, ki so se udeležili celodnevnega strokovnega usposabljanja,
– več kot 1500 otrok, učencev in dijakov in več kot x drugih obiskovalcev (staršev, starih staršev), ki so si ogledali razstavne prostore, predstave, razstave in sodelovali na delavnicah,
– več kot 200 kulturnih ustanov iz vse Slovenije, ki so predstavile svojo bogato ponudbo za otroke in mladino,
– v enem samem dnevu več kot 90 kulturno-vzgojnih dogodkov v Cankarjevem domu in dopoldne na Osnovni šoli Majde Vrhovnik
– in več kot 400 kulturnih delavcev, ki so poskrbeli za izvedbo celotnega dogodka.
Kulturni bazar je prostor, kjer se srečujemo, bolje spoznavamo, navezujemo partnerstva in uspešna sodelovanja. Prepričani smo, da bodo številke prihodnjega Kulturnega bazarja še boljše, saj že današnji dan kaže, da je dogodek postal prepoznaven.
Na neki način gre za eno pomembnejših aktivnosti našega ministrstva, ki razume trajnostni razvoj nekoliko bolj široko, kot ga razumemo v strateških in drugih tolmačenjih. Želimo, da je naša kreativnost trajni proces bivanja in da je življenje, ki ga plodi umetnost, bolj humano, bolj inovativno in bolj kreativno. Kultura širi polje in meje duha, kar nam – to še posebej opažamo v kriznih trenutkih – manjka.
Zato bomo na MK še naprej križali dela različnih ministrstev – seveda še posebej šolskega in visokošolskega (podpiramo študij kulturnega menedžmenta), bogatili Nacionalni program za kulturo z željo, da kultura obogati šolske procese, se predvsem posvečali deficitarnim področjem umetnosti, zlasti filmski, gledališki in plesni vzgoji, ki v kurikulih niso ustrezno zastopana, ključna bo krepitev vloge kulture v prenovljeni Beli knjigi v vzgoji in izobraževanju, saj bo vključitev načrtne in kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalni sistem zagotovo prispevala k ustvarjalnim in inovativnim potencialom posameznikov ter h kultiviranju nove generacije kreativnih državljanov in državljank v dobi zahtevnih tehnoloških sprememb in spremenjenih komunikacijskih praks, s tem pa h kreativnim in inovativnim sposobnostim družbe kot celote. Pomembno vlogo lahko odigra pri promociji socialne odgovornosti, socialni koheziji, kulturni raznolikosti in medkulturnem dialogu, posebej pa je treba izkoristiti njen potencial pri razvoju in ohranjanju kulturne dediščine in identitete ter predvsem pri promociji kulturne raznolikosti in dialoga med kulturami.
Za uspešno izvajanje kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah pa je ključno vzpostaviti partnerstva tudi na lokalni ravni, saj so lokalne skupnosti pomembni sofinancerji kulturnih in vzgojno-izobraževalnih (družbenih) dejavnosti in hkrati ustanoviteljice nekaterih vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanov na lokalni ravni.

Izzvenevanje nekega obdobja

Dodano dne
2

Oris poznobaročnega slikarstva na Kranjskem
8. marec, Narodna galerija

Ko pravimo, da nekaj izzveneva, vemo, da je ključna energija, ki je dajala začetni zamah in podirala prejšnje, predhodno in odhajajoče …, mimo. Da se v nekakšnem manierizmu, v katerem se ponavljajo že vzpostavljene in razvite tipike, pravzaprav poslavlja blišč zrele dobe. Ko neko obdobje odhaja – izzveneva (mu odbija zvon), pridejo v ospredje tudi tisti, ki niso nosili zastave od samega začetka; tisti, ki vztrajajo, odmevajo, posnemajo …, skratka vsi tisti, ki zaokrožajo govorico kulturno prepoznavnega prostora.
Ta izzvenjajoča obdobja so običajno plodna – sploh po kvantiteti, a hkrati je treba vedeti, da se polagoma že umikajo novi kvaliteti, novim silam, novi stvarnosti in novim stilom.
Ta proces nastajanja in odhajanja je obča zakonitost sveta – v umetnosti je zgolj bolj prezentna.
Zdi se nam, da je prehod iz enega obdobja v drugo v preteklosti trajal stoletja. Vedno so bili družbene silnice, revolucije, odkritja sveta in razpiranje duha tisti, ki so sekali obdobja in glave (dobesedno premeščali meje mišljenja).
Ko vznikne nov eros, latentna prisotna ljubezen medli. A priznajmo si, da je eros v likovni umetnosti in drugih umetnostih vzburjala družbena stvarnost, ki je enkrat hlepela k bogu izven nas (če se referiram na gotiko) ali k bogu v nas (če se referiram na renesanso).
Ko živimo to naše kratko življenje, pa je to, kar nas v nikoli zadoščeni radovednosti zares zanima, zelo preprosto: Kje smo? V katerem trenutku – trenutku stagnacije ali na pragu novega? Kaj pride za moderno, za postmoderno, za sodobnostjo? Smo v novem ali še starem »stilu«? Smo še sploh v stilu? Kaj je tisto v družbi, kar je spremenilo (če je) naš likovni trenutek? Nove tehnologije? Transparentnost? Cinizem? Vojna? Strah? Moč? Nemoč pred močjo? Kapital? Vrnitev v maternico nature? Prosojnost vere? Odsotnost vrednot? Praznina? Utopija? Kaj je sploh naredilo rez z včeraj?
Običajno se prelomi dogajajo z močnimi udarci v družbeni stvarnosti. Kako (in ali sploh lahko) definiramo tisti trenutek, za katerega mirno trdimo, da je njegov udarec pustil sled v umetnosti? In ali lahko trdimo, da je umetnost udarila prej – da je predhodila družbenim spremembam? Je bila Duchampova školjka tak rez? Je bila tak rez digitalna kamera? Je bil Caigov zvok odboj uglašenih tonov? Je Corbusier zrušil templje?
Šolska vprašanja. A nič nezanimiva ob razstavi, ki evidentira izzven nekega obdobja: baroka. Rečeno je, da ta del našega slikarstva ni dovolj poznan in analiziran. Da smo se v preteklosti preveč naslonili predvsem na “klasike” Metzingerja, Jelovška, Berganta, Kremserja Schmidta, Cebeja … Danes so prišli iz depojev in drugih zbirk še njihovi spremljevalci – tudi tisti, ki niso bili vedno med prvimi, mogoče bolj anemični in nereprezentativni, a zagotovo povedni. Vsi ti pogledi so dobrodošli za dopolnitev celostnega pogleda. Ta nam – mnogokrat zaradi površnosti ali nesistematičnosti umanjka. Zato manj vemo o sebi, naših koreninah, sečiščih vplivov severa in juga, Mediterana in cesarskega Dunaja …, manj vemo o križanjih sakralnega in profanega in o okolju, ki je vso to bujnost enih in drugih oblik prilagajal naši zemlji. Dobro je, da vidimo, kako je barok cvetel, buhtel in odcvetel. In – kar je še posebej pomembno – da tudi vemo, kje so njegovi cvetovi danes.