Kranj, 2.3.2010

Kljuèni presežek Tedna slovenske drame je jasen: Jezik. Izražanje. Sporoèanje. Odpiranje.Ustvarjanje.

To ni zgolj Teden slovenske drame.

To je potrditev nekoè jugoslovanske, danes evropske, zagotovo pa vse bolj svetovne izkušnje, da uspešno nacionalno gledališèe ne more obstajati brez dramatike v svojem jeziku.

Kajti bolj kot postaja svet odprt in pretoèen, bolj kot se meèka in mehèa pod pokrovko globalizma, bolj potrebuje »jeziènost« svojega jezika.

Teden drame, ne teden , dnevi drame, in vi vsi , ki jih ustvarjate, vi , ki ste gledališèe, tako pravi Shakespeare, morate nam, ki vas gledamo in življenju, ki ga živimo, držati ogledalo.

V njem moramo videti svoje in tuje dvome, svoje in tuje pregrehe, prepoznavati moramo odlike in oblike družbe in èasa v katerem živimo.

Èe tega ogledala (odseva) ni, potem lahko odplavamo v otopitev in zdi se nam, da je vse kar poènemo prav in vse kar se dogaja okoli nas brez refleksije.

To pa je nevarno, za nas in za družbo, ki jo tkemo, saj brez tistega postanka, »odplavanja« in kreativnega nemira, ki ga sproža prostor ustvarjanja, ostajamo topi, obvladljivi in na voljo gospodarju, ki je (in bo) vedno zadovoljen, èe nam odvzame poželenje, hrepenenje in sanje.

Umetnost pozna naèine in pozna orodja, da nam spregovori glasno, agresivno, nas prisili k pogledu v zrcalo in razbija našo podobo zadovoljstva…

Vi umetniki nas morate utapljati v pozabi, buditi v življenje, aktivirati v mišljenje.

V drami, pa naj bo še tako nenavadna, tako izven našega dometa dogajanja, je vedno tudi del nas samih. Mogoèe šele v trenutkih utopitve v podobe, besede, slike….zvemo, kako preprosti so naši problemi ali kako prekleto težki so problemi drugega.

Kot ministrica se vsak dan sooèam z velikimi in majhnimi dramami drugih, ob tem tudi s svojimi… in vsak dan znova se preprièam, da v drami gre vedno za porušeno razmerje, ki išèe – ne nujno pa tudi najde – ravnotežje skrhanih, naèetih, prizadetih, spodnesenih in iz tira vrženih medsebojnih nitk.

Umetnost je – pa ne le v gledališèu – kako ta kaos spraviti v red. Kako speljati »zadnje dejanje« in še katarzo ob njem.

Vsi si želimo – pa èe si priznamo ali ne – da bi bilo zadnje dejanje happy end.

Da se konèa s poljubom, solzo in ponovno vzpostavljenim redom. Ni vedno tako, saj življenje piše in tudi ponavlja drame, ki jih je èloveštvo v svojem civilizacijskem toku že izkusilo, a si ne nujno tudi zapomnilo.

Vi, ki brusite jezik, um in gledališke deske – pred in za zaveso – èestitam za štiridesetletno trdnost Tedna slovenske drame, nagrajencem pa poklon v želji, da bomo vaša dela èimprej videli na odru

Javorovica, 1. maj 2010

Veè kot pol stoletja je od takrat. Èas bi lahko zabrisal spomine, pa jih ne more in ne sme.

Enkrat krvava tla ne zbrišeta ne nova trava in ne beli sneg.

Enkrat krvava tla ne zbrišeta ne nov sistem in ne èasovni beg.

In tu so tla bila krvava. Ob zadnjem obraèunu z Nemci in domobranci je tu obležalo 113 partizanov v mlaki krvi povsem nerazpoznavnih – razkosanih, zmrcvarjenih, izdanih. Tistih triintrideset partizanov, ki so jih domobranci marca 1944 stisnili v kot in drugega za drugim postrelili, je ta tla èutilo pod svojimi nogami. Preden so jih postrelili, so se morali sezuti.

»Sezula se bom, da bom šla bosa zadnjiè po svoji zemlji,« reèe mamica v prvem slovenskem celoveèernem filmu Na svoji zemlji, preden pade pod streli sovražnika, ki se je mašèeval nad zavednimi domaèini v Baški grapi.

Svoja zemlja. Biti na svoji zemlji svoj gospodar, iztrgati moè drugemu, ki si prisvaja tuje, je cilj vsakega upora in boja katerega koli poglavja v zgodovini èloveštva. Biti na svoji zemlji pomeni biti svoboden. Ne vsi, a skoraj vsi naši predniki so se za to svobodo borili in jo tudi izborili.

Povsod, tudi tu na Javorovici, kjer je pred drugo svetovno vojno živelo zgolj trinajst gospodarjev in kakšnih sto ljudi. Tudi in predvsem tu, kjer je pogled segal na Hrvaško in èez celo Belo krajino in kjer je Cankarjeva brigada kot šèit na vrhu hriba strateško branila našo zemljo. Zanimivo: èetrti bataljon Cankarjeve brigade je sem prišel tretjega decembra, na rojstni dan Franceta Prešerna.

Ko je na Javorovici padlo veè kot sto borcev in bork in ko so domobranci postrelili ujetnike, so uprizorili mašèevalni divjaški obred, ki je bil eno najbolj umazanih dejanj belogardizma med vojno.

Bi se lahko takrat konèalo drugaèe? Bi lahko takrat preživelo veè kot šestnajst partizanov, ki so se rešili pokola? Bi bilo drugaèe, èe ne bi brat izdajal brata in èe se ne bi domaèin spravil nad domaèina? Bi bilo drugaèe, èe bi domo-branci branili dom pred sovražniki, ne pa ga izdali sovražniku?

Eden od preživelih borcev z Javorovice je po tem kolaboracijskem dejanju dejal – in na spominski tabli so njegove besede tudi zapisane:

»Kaj? Mašèevanje?

Ne! Ne!!

Saj to ni rešitev!

Le sloga, prijateljstvo

bo potešitev!«

Sloga in prijateljstvo res potešita strasti in medsebojne obraèune. Brez sloge in prijateljstva ni ne strpnosti in ne svobode. Prav je imel preživeli partizan: »Mašèevanje ni rešitev!« Toda tudi molk ni rešitev. Rešitev je èas, spoznanje, priznanje in zgodovinsko preuèevanje, ki osvetli preteklost z verodostojnimi podatki brez ideoloških primesi za dnevnopolitièno rabo.

To je edina pot do sprave – ali bolje: da se bo enkrat za vselej vedelo, kaj in kdo je našo zemljo naredil zares za našo.
Sloga in prijateljstvo sta potrebna tudi pri premagovanju vsakodnevnih težav – še posebej v zadnjem èasu, ko je življenje težje in ko nas postavlja pred razliène preizkušnje. V življenju je vedno tako, da se dragocenosti zavemo takrat, ko jo izgubimo, bodisi da je to ljubezen, zdravje, sreèa, prièakovanje … bodisi da je to delo, uspeh, zadovoljstvo.

Tla pod nogami se nam izmikajo tudi zaradi izgube varnosti, ki nam jo daje zaposlitev – torej delo. Èe ga izgubiš, je zelo hudo, sploh, èe se to ne zgodi po tvoji krivdi.

Sredi svetovne gospodarske krize, ki v marsikateri državi sveta (pa tudi Evrope) pomeni popoln finanèni zlom, se moramo nujno vprašati, kakšen naj bo sistem, v katerem bo delo pravièno dostopno, dodeljeno, plaèano in nagrajeno. Predvsem pa sistem, ki ne bo temeljil na pohlepu, ustvarjanju nepremostljivih razlik, izkorišèanju èloveških in naravnih virov ter na plenjenju nezasluženega imetja.

Kljub stiskam, ki jih preživljamo, moramo ohranjati socialno èuteèo družbo. Tega se moramo nenehno zavedati.

Zato se moram – na koncu – vrniti k besedam našega/vašega partizana: »Le sloga, prijateljstvo bo potešitev!« Sloga je bila vodilo vseh, ki so ustvarili in postavili praznik delavcev, delavk in dela! Naj nas spremlja še naprej. Premajhni smo, da bi se delili, preveliki, da bi se pustili!

Podelitev Steletovih nagrad 29.03 2010 Narodna galerija

V èasu, ki naplavlja veèinoma »plastiène« in trivialne zvezde je prav (in nujno), da opazimo tiste ljudi, ki sijejo v odsotnosti reflektorjev èeprav znajo reflektirati sedanjost in preteklost; Üe veè: s svojim znanjem in zagnanostjo ustvarjajo most med preteklostjo in sedanjostjo, med opredmetenimi in duhovnimi vrednotami.

Kajti preredko poudarjamo, da je dediÜèina vrednota in kljuèna oblikovalka naÜega prostora in naÜe kulture.

Od piÜèalke iz Divjih Bab do sodobnega videa, smo vklesani v kamnite zidove in virtualne svetove.

Zato sem lansko leto na tem mestu dejala, da boste – spoÜtovane vestalke in skrbniki kulturne dediÜèine, kos vsem frontam nestrpnega èasa le, èe vas ne bo spodnesla nobena sla po neprimernem brisanju spomina.

In bojazni pred brisanjem spomina dandanes ni malo, saj smo dnevno porinjeni pred brutalne odloèitve kaj varovati in kaj ne. Kaj dedovati in kaj ne. Kaj predelati in kaj ne. Kaj shraniti in kaj ne. Kaj zamrzniti in kaj ne.

Pa tudi: kako varovati in nadgrajevatiů. kako v 21. stoletju ohranjati reminiscence na èas, ki ga ni veè in jih hkrati vtkati v èas, ki ×eli ×iveti svoje lastno, novostim odprto ×ivljenjeů..in kako ob pritiskih komercializacij in neznanja vztrajati pri evoluciji vzdr×nega razvoja.

Ne pretiravam, èe pravim, da daleè pred modo uèite ekoloÜkega odnosa do ohranjanja starih naèinov bivanja – njihove vsebine in ne zgolj materiale ali oblike.

In tudi ne skrivam, da vas moram(o) pogosto jemati v bran pred tistimi, ki bi v to de×elo radi vrezali z neobèutljivo roko, ki ne loèi med torto in hamburgerjem.
Narodni dom vseh Slovencev, danaÜnja Narodna galerija, postavljen kot duhovni dom naroda in kulture, je idealen simbolni kraj za podeljevanje Steletovih nagrad.

France Stele, umetnostni zgodovinar, pesnik, topograf, akademik, profesor mojih profesorjev in prvi profesionalni konservator naÜe de×ele v èasu, ko ta Üe ni imela svoje univerze, kaj Üele slovenskih dr×avnih institucij, je idealen uèitelj tudi za danaÜnji èas. Izjemen znanstvenik, poliglot, veèni iskalec, likovni kritik, predvsem pa èlovek terena, je prehodil vso Slovenijo in z zgledom uèil generacije naslednikov, danes zdru×enih v Slovenskem konservatorskem druÜtvu.

Podeljevanje Steletovih nagrad stopa v tretje desetletje. Posebej bi se rada zahvalila nagrajencu. Desetletja je bil eden od stebrov slu×be za varstvo dediÜèine, delal je kot konservator in organizator. Moj poklon tudi vsem trem, ki so prejemniki priznanj. VaÜe raznoliko delo: neposredna prenova objektov v Mekinjah, prostorsko in medmre×no podprt register nepremiène dediÜèine in celostna promocija dediÜèine in konservatorstva so elementi, ki jih ministrstvo podpira in jih bo podpiralo kot gradnike slovenske in evropske kulture.

A ni dovolj – in Üe zdaleè ne vse – èe se pri tej podpori vidi le ministrstvo (dr×ava). Sploh, ko govorimo o promociji in tkanju vedenja o kulturni dediÜèini med ljudmi. Ko bo kultura (spomina) v medijskem in drugem javnem prostoru videna dlje od gladiatorskih iger, bodo ljudje bolj zaupali okolju v katerem ×ivimo. In s tem ga bodo bolj cenili in ljubili.
NaÜa raznovrstna kulturna krajina in njena nadgradnja z gradovi, mestnimi jedri in cerkvami je bit prostora, imenovanega domovina. Rakièan ali HompoÜ, Strmol in Sne×nik so dokaz, da konservatorji in njihovi sodelavci znajo in zmorejo. BleÜèava Quaglijevih fresk ali po potresih znova vznikla Javorca, Pleènikove osve×ene palaèe, nove vsebine dvorca na Ravnah, v kne×je mesto vtisnjena celjska knji×nica so naÜ ponos.
Evropi smo lani na konferenci o dediÜèini predstavili sve× pogled na njeno celostno varovanje, v prenovljeni secesijski dvorani sredi Ljubljane pa novembra s kolegi vseh dr×av jugovzhodne Evrope z Ljubljansko deklaracijo dokazali, da kulturna dediÜèina prva presega meje in predsodke. NaÜa vloga v projektu imenovanem Ljubljanski proces je odmevna in zahtevna. Postajamo pomembno gibalo vzpodbujanja varovanja kulturne dediÜèine v dr×avah, ki Üele vstopajo v evropsko zdru×bo.

Vedno bolj in bolj premiÜljeno se sreèujemo s sintezo ohranjanja ×ive nepremiène in premiène dediÜèine ter njene nadgradnje. DediÜèina je ob tem materialna vrednota, primerjalna prednost, mo×nost boljÜega pre×ivetja in ne cokla razvoja. Bled ×ivi s podobo in vsebino gradu ter cerkvice na otoèku, Portoro× je lahko monden samo s hotelom Palace in slovenska obala bi bila prostor skladiÜè in plinohramov brez Kopra, Izole, Pirana, brez solin ter kipov forme vive. Äe kratek sprehod po prostorih Narodne galerije potrjuje skrb za Gangla in njegove spomenike, za reÜevanje Robbovega vodnjaka in nadgradnjo prenove trgov ne le v Piranu. Na drugi strani ceste je spoÜtljivo modernizirana Moderna galerija, ki je bila do pred nekaj dnevi dostojno razstaviÜèe za Zorana MuÜièa, danes za karikaturista Toma×a Lavrièa in arhitekta: Marto ter Franceta IvanÜka.